ZeroCool

A.D.I.A.L.O.A.F.B. – [A] [D]ay [I]n [A] [L]ife [O]f [A] [F]ood [B]logger. Zelo komplicirana abreviacija, mar ne? Točno o tem pa bom govoril v moji najnovejši objavi. Kljub nekajdnevnemu oddihu, ki sem si ga vzel od kuhanja (le ta naj bi bil namenjen sestavljanju novih receptov) sem se odločil napisati objavo, v kateri razlagam, kako poteka vsakdanjik bloggerja, ki piše o hrani oziroma objavlja recepte.

Step One – Making a recipe

Prvi korak je skorajda vitalen za nadaljevanje. Najprej sestavim recept. Bodisi je ta originalen iz moje glave ali pa je inspiracija po drugih receptih. Berem veliko blogov o hrani, med njimi me je fasciniralo tudi nekaj veganskih. Recept si pa zapišem kar klasično, ali na papir, ali pa v beležnico. Napišem pa tudi postopek po katerem naj bi ga skuhal.

Step Two – Preparation & Making the dish

Pri drugem koraku se pa odločim, da jed dejansko naredim. Lahko je to ob kakšni posebni priložnosti (piknik – te še ni bilo, bo pa kmalu, lan party, morje …) ali pa pač kot material za novo objavo. Najprej seveda skočim v trgovino po sestavine, pripravim vso potrebno opremo, pobrišem kartico za fotoaparat in seveda ob posebnih priložnostih ven potegnem tudi analognega. Trenutno moja foto oprema ni tako napredna, si pa nameravam kmalu kupiti nekaj močnejšega. Jed začnem kuhati, vmes pa pride korak številka dva in pol.

Step Two and a half – Preparing the scenery

Seveda je potrebno tudi pripraviti sceno oziroma si izmisliti dekoracijo, da ne bo jed na fotografiji izpadla čudno. Ponavadi naberem nekaj svežih začimb za dekoracijo (šetrajka, drobnjak, bazilika …), odgrnem roleto in zaveso, ter pustim naravni svetlobi pot. Običajno slikam na mizi, dostikrat pa tudi na kakšnih posebnih lokacijah, če le ni prostora.

Step Three – Finishing the dish & Photographing it

Ko je jed kuhana jo seveda delikatno položim na krožnik in dekoriram ter jo pripravim na fotografiranje. Potem jo postavim na mizo, običajno tudi na kakšen leseni podstavek. Sedaj pa naredim okoli dvajset do štirideset posnetkov, odvisno od dneva oziroma koliko se mi da. Ja, jed najprej fotografiram potem jo pojem, čeprov je takrat že hladna. Od hitre fotografije ne bi dobil lepe slike.

Step Four – Postprocessing

Po fotografiranju seveda sledi obdelava. Najprej vse slike uvozim v Adobe Lightroom in jih tam malce predelam in izberem najboljše posnetke. Najboljše posnetke potem uvozim v Adobe Photoshop Elements in jih tam dodatno “termično” obdelam. Sledi izbira najboljšega za objavo. Ko je ta posnetek izbran, ga seveda skopiram v mapo kuhna.

Step Five – Writing the post

Seveda, peti korak je objava na blogu. Dostikrat skopiram recept iz svoje knjižice, ga malce predelam, naložim sliko na Shrani.si in objavim. Potem še uredim sekcijo “Kuhna” in dodam povezavo do recepta. Sledi še odločitev v katero kategorijo spada (predjed, glavna jed, sladica … to ponavadi že naredim pri sestavljanju) potem pa še zadnji korak, korak številka šest, ki je verjetno najbolj “nadležen” od vseh.

Step Six – Cleaning the mess …

Sedaj pa sledi najbolj nadležen korak. Pomivanje. Pomivalnega stroja zaenkrat še nimam, zato se zanašam na hitrost samega sebe. Pospravim fotoaparat, pomijem posodo (včasih tudi kdo drug, če imam srečo), obrišemo pult in kuhinjsko mizo, ter korak šest je končan.

Zadnje čase sem gledal svojo mapico s fotografijami hrane, ki sem jo pripravljal v preteklih mesecih in ugotovil, da je tudi nekaj neobjavljenih receptov. Večinoma so ti takšni, ki niso bili za objavo, ali pa so le ti bili neokusni : ). Dosti je tudi takšnih, ki jih sproti izpopolnjujem in premetavam sem in tja. V bistvu pa če razmišljam, je delo bloggerja, ki piše recepte kar velik zalogaj. Lahko bi tudi rekli, da nosimo veliko “kap” in sicer kuharsko, fotografsko, stilsko, photoshopovsko in tudi na koncu, ko je vsega konec, je potrebno pomiti posodo (baaah nekega dne bo pomivalni stroj) in seveda napisati še zapis. Preden pa do vsega tega pride, je potrebno pa tudi v glavi si izmisliti recept, ali pa brskati malo po kuharicah in le tega izpopolniti. Zato si bom tudi vzel nekajdnevni oddih, da dobim nekaj nove inspiracije in seveda tudi nekaj novIh receptov. V glavi imam že nekaj osnutkov, ki jih mislim v bodočih dneh tudi malce izpopolniti. (Na sliki so videni skutini žepki in hrustljavi sirov sendvič z rukolo in mešanico začimb … mmmmmm).

Seveda pa poleg hrane razmišljam tudi o tem, kako se bo čez en teden začelo novo študijsko leto, z njim pa tudi novi izzivi. Gledal sem že malce novih ponudnikov za bone in med njimi našel kar nekaj prijetnih. Med njih spadajo Hombre, Krinolina, Mozart in Via Bona. Prva je seveda mehiška (končno bom lahko probal nekaj drugega poleg Joe Penasa), druga mi je všeč zaradi ambienta in izbire večih jedi, tretja me predvsem razveseljuje zaradi velike izbire menijev in bližine bivšega delodajalca (Telekom), četrta me pa malce spominja na španski ambient, precej pa me zanima pri njej zakaj strežejo študentom le v določenih prostorih (to bi bilo vredno raziskati).

Da pa ne bo celotna objava gladovno orientirana, bi pa še malce pokomentiral trenutno politično stališče. Po zadnjemu stanju naj bi zmagal g. Borut Pahor. Seveda pa da politika ne bi ostala nezanimiva, mu krepko sledi gospod J.J. z enim poslanskim sedežem manj. Nekaj novega je zopet na vrhu, bomo videli kakšno bo socialno življenje državljanov naše male deželice od sedaj naprej.

Včeraj je prazovala stoletnico sevniška godba. Pri tej jubilejni letnci delovanja smo imeli čast, da nas je obiskalo trideset različnih godb iz različnih koncev evrope ter tudi Slovenije. Res zanimiv dogodek za naš mali kraj, kjer se ponavadi ne dogaja nič. Zato sem pa tudi “uletel” s fotoaparatom in posnel par fotografij.

Nekaj utrinkov iz “godbeniške parade”

V petek se je v Ljubljani odvijal sponzoriran (Telekomovsko seveda) koncert. Na njem so bili prisotni Siddharta, Billysi (Billys Private Parking), Murat & Jose in na koncu seveda še GSS. Bilo je zabavno, ljudi pa ne ravno veliko, saj se je v Hali Tivoli odvijal koncert RBD. Drugi dan smo si pa še dodatno privoščili in spekli Pizza Tortilje (po ideji Čivčita).

PIZZA TORTILJE

Potrebujemo (za 5 oseb):

• 12 predpripravljenih pšeničnih tortilj
• 1 450g pekoči ketchup Podravka
• 20 dag pizza šunke
• 1 paket naribanega sira
• Origano
• 1 svež paradižnik

Pogrejte vsako tortiljo v ponvi na obeh straneh (2 minuti). Pizza šunko narežite na kvadratkaste rezine. Na vsako tortiljo premažite ketchup, dodajte origano, sir, šunko in jo zavijte spodaj, potem pa še od leve proti desni. Položite jih v pekač, na vrhu dodajte narezane rezine paradižnika, posujte še malce sira in origana. Potem jih dajte v pečico za 3 minute na 200 stopinj.