JOE PENA’S CANTINA Y BAR
- Lokacija: Cankarjeva 6, 1000, Ljubljana
- Cena/vrednost bona: 3.91 € / 6.44 €
- Telefon: 01-421-58-00
Pri opisu Mirja sem obljubil, da Mirju pokažem da se da za njihovo ceno (+ 10 centov zraven) dobiti veliko boljše kosilo. Danes zato tu predstavljam Joe Penas. Moram reči, da sem (sva) v njega zavila že velikokrat in da do sedaj z njimi še nisem imel nobene slabe izkušnje. Cena bona je, kot sem rekel 10 centov dražja od Mirja (3.91 €) vendar kot bo opis pokazal, to ceno zelo opraviči.
Pri vstopu je ambient odličen, starinski mehiški slog, ki me spominja na marsikatero mehiško gostilnico oziroma bar pa še mehiška glasba. Stoli so takšni starinski, marsikatera miza se malo maje (ampak dejansko mi to nekako “paše”, saj se počutim kot da sem v Mehiki). Takoj ob vhodu že pridiši mehiška kuhinja, na desni je pa viden bar, kjer si lahko naročite marsikateri koktajl. Kakor sem gledal, lahko kosilo dobite kadarkoli, tako da nekih omejitev ni. Ko sva se posedla, je v roku ene minute (kljub zasedenosti) uletela natakarica in prijazno vprašala, če imava na bone. Prinesla je študentske menije. Razlika med študentskim in navadnim je ta, da smo “omejeni” po dnevih, vendar je ponudba še vedno dovolj raznolika, tako da minusa ni (pa malce manj so obložene; vendar še vseeno je porcija dovolj velika če se sklepa po slikah). Najprej si izberete koruzni čips (ki je domač) in omako (izbira se lahko med navadno pekočo ali pa zelenjavno – mislim da je iz kisle smetane). Juha je stalnica in se dnevno spreminja (midva sva dobila koruzno), pri glavni jedi pa lahko izbirate med dnevno ponudbo ali pa stalno. V stalni se nahaja cezarjeva solata, chilli con carne, sticky fingers pa še ene par jedi, ki sem jih žal pozabil. V dnevni so pa na voljo štiri jedi; ena je vegeterijanska ostale tri so “mesne”. Poleti (lahko tudi sedaj; vendar dvomim da vam pozimi paše led) imajo še posebno ponudbo (da se dobiti turški ledeni čaj po nižji “študentski” ceni; tega ne smete pozabiti naročiti tu; ker je odličen, recepta zanj mi pa še do zdaj ni uspelo zvrtati).
Zame se pri naročilu ni bilo potrebno spraševati, naročil sem cezarjevo iz stalne (v stalni ponudbi dobite originalno cezarjevo; ko je še bila brez piščančjih rezin) v torkovi se pa dobi cezarjevo s piščančnimi rezinami. Anja je pa naročila zelenjavno fajito (pečena zelenjava na žaru + tortilje + mehiški riž + omaka + mešana solata + sir; ko sva natakarico prosila, če se da brez sira ni nič komplicirala; kar je za Anjo bil verjetno dodaten plus saj ji sir ni po godu). Juha mi je bila odlična in definitivno ni bila iz vrečke, saj mi je koruza zelo prijetno hrustala med zobmi. Čips kot vedno zadovoljiv, omake mi vedno prej zmanjka (ampak vseeno za navadnega jedca jo je dovolj). Po juhi sva v roku petih minut dobila glavno jed; čez fajito Anči ni imela nekih komentarjev (pojedla je dejansko več kot jaz; tako da očitno je bilo okusno in dobro). Čez cezarjevo jih pa tudi jaz nisem imel (se še pomnite; ocvrta tortilja ki prijetno hrusta med zobmi; obilico zelene solate; domač joe penas jogurtov preliv, parmezana več kot dovolj, pa še česnovi kruhki – solata je pa tudi definitivno sveža in prijetno hrustlja med usti; to kar je pri cezarjevi obvezno). Če primerjamo solati iz istega cenovnega razreda (Mirje) se vidi da ni primerjave. Skratka čez glavno jed nobenih pripomb. Tudi čez ostale jedi, kadar sem jedel tukaj jih nikoli nisem imel.
Sledila je še sladica; pecivo z ananasom, ki je obloženo s smetano in čokoladnim prelivom. Kljub polnemu želodcu mi je zelo teknilo. Če povzamemo vse; Joe Penas je lahko zgled vsem ostalim restavracijam kar se tiče ponudbe študentom. Natakarji so prijazni (radi ustrežejo željam, če vam kaj ni pri godu, če česa ne želite – marsikdo pri študentih masivno komplicira), ne delajo razlik, pa še ob največji gužvi in navalu ohranijo dobro voljo in profesionalnost. Za svojo ceno ponujajo prigrizek (čips), juho, glavno jed in sladico, kar marsikatera restavracija istega cenovnega ranga ne ponuja. Iz Penasa definitivno ne bo nihče odšel lačen in slabe volje (razen če ne mara mehiške hrane). Joe Penas priporočam vsem; tekom svojega študentovanja vsaj enkrat zavijte v njega; če pa niste več študent pa vseeno, saj vas Joe ne bo nikoli razočaral.
Postrežba: 5/5
Hrana: 5/5
Ambient:5/5
Cena: 4/5
Končna ocena: 5/5
Hmm pred kratkim sem opisal par restavracij (dobesedno par); govoril malce o Twitterju; danes sem pa zato znova tukaj, da se malce oddolžim in sicer z dvema novima receptoma, ki sta usmerjena hamburgerjevsko. Zopet sem se usmeril v eggburger (tokrat v drugi verziji, sedaj z vmešanimi jajčkami) in fishburger z dimljenim sirom (ki je pa tudi zelo zelo dober). Če imate katero od sestavin ostanite doma (danes je kar zadosti snega) in si enega izmed njiju pripravite : P
Prerežite lepinjo na polovico; operite češnjev paradižnik in solato. Paradižnik prerežite na polovičke. Šunko narežite na rezine. Jajco razbijte in jo premešajte (dodajte še eno žličko mleka). V ponev dajte olivno olje; in vržite gor še vmešano jajco. Pečite okoli eno minuto nato pa vsipajte še šunko. Počakajte dokler se ne strdi in pretrgajte na delčke. V lepinjo “namestite” solato; dodajte vmešano jajce, češnjev paradižnik, zgornjo polovico premažite z majonezo, spodnjo pa prelijte z jogurtovim prelivom in posolite, vse skupaj zaprite in voila!
Osliča operite in ga dobro obdelajte z moko in drobtinami. V ponvi segrejte olje in v njemu specite osliča (po barvi se bo videlo kdaj je pečen). Ko je pečen ga odstavite in narežite na kvadraste rezine. Lepinjo prerežite na pol, zmešajte vse sestavine za preliv, in premažite spodnjo in zgornjo plast s prelivom. Položite v burger zelenjavo (papriko, solato, paradižnik, olive), obložite z dimljenim sirom, posolite, dodajte osliča in zaprite. Voila!
Web 2.0
Koledar
Citat trenutka
Prijatelji
Blog